Zakaj drenaža okoli objekta?
Drenaža pomeni odvod vode ter je potrebna ob objektih s kletjo ali ob objektih, ki so v neposredni bližini talne ali meteorne vode. Voda, ki pride v stik z gradbenim materialom pomeni veliko težavo in povzroča nezaželene poškodbe objekta. Statistike o poškodbah kažejo, da se jih večina zgodi v območju kleti, zaradi vlage. Poškodbe zaradi neobstoječega ali slabo izvedenega odvoda vode pomenijo velik strošek za lastnika.
Voda in vlaga, ki sta več deset let v stalnem stiku z deli objekta, lahko povzročata ogromne težave. Vidni znaki slabega vpliva na objekt se pokažejo tako na zunanjosti kot tudi v notranjosti. Dva izmed pogostejših znakov sta vlažni plesnivi madeži in odstopanje ometa, v najslabšem primeru pa lahko zaradi oslabele konstrukcije pride tudi do posedanja objekta.
Poškodbe lahko povzročata VLAGA IN VODA v stalnem stiku z deli objekta
Na zemljiščih, kjer se soočamo z prekomernimi količinami vode je potrebno inštalacijo drenaže izvesti že v času gradnje objekta saj le tako zagotovimo pravilno odvajanje vode. Izvedba drenaže je še posebej potrebna pri:
- Visoki talni vlagi zlasti v zelo izsušenih tleh (glina, ilovica)
- Strmih pobočjih s kohezivno podlago tal (pesek in prodec)
- Zastojih vode, kjer, še posebej v času močnega deževja, vplivajo kratkotrajni hidrostatični tlaki
- Objektih, ki stojijo na močvirnatih zemljiščih
Na splošno je objekt zavarovan pred vlago iz zemlje, kadar pa stoji v talni vodi pa le-to ni dovolj, saj bo večinoma izpostavljen tudi vplivu vode, ta pa lahko povzroči, da bodo klet in spodnji zidovi stalno pod vodo. Osnovno pravilo je, da ne preprečimo toka podtalnice, ampak omogočimo prost pretok okrog objekta in pod tlemi.
Zavarujte objekt pred slabimi vplivi vlage z ODVODOM VODE
Način za pravilno izvedbo drenaže je predpisan skladno s predpisi DIN 4095, ki opisuje značilnosti za izvedbo običajne drenaže pred zidom. Tako lahko projektanti pri projektiranju s podanimi izračuni karseda optimizirajo stroške izvedbe. Inštalacija mora v zemlji potekati okoli vseh zidov objekta in se zaključi kot zaprti krožni vod. Najmanjši premer cevi za izvedbo drenaže po predpisih znaša DN 100. Drenažne cevi se položi v skopani ter z drenažnim slojem ter geotekstilom obložen kanal 50 do 100 cm stran od zidov objekta ter 30 do 50 cm pod objekt katerega nameravamo zavarovati z drenažo pred vplivi vode. Cev se na koncu zasuje z zemljo, ponavadi s prodom. Ob vogalih objekta morajo biti pregledni jaški ali čistilni priključki. Da lahko zagotovimo dobro odtekanje vode morajo biti cevi dovolj nagnjene proti kanalski cevi ali ponikovalnici.
GEOTEKSTIL skrbi za to, da v cev ne pridejo drobni drobci ter deluje kot ločilni sloj med novo nasuto in staro zemljino.
V zvezi z odvajanjem odvečne vode je za vsa pojasnila pristojen upravni organ. V njegovi pristojnosti se določi kam lahko odvajamo odvečno vodo in ali je mogoče izvesti jamo za ponikanje. Površinske vode ter vode iz pobočij ni dovoljeno odvajati v ponikalnice.